Zavod Dobrote Dolenjske je že lansko leto združil moči z Občino Radoboj iz hrvaškega Zagorja in na javni razpis programa Interreg Slovenija-Hrvaška prijavil projekt manjšega obsega na temo slovenskih in hrvaških (zagorskih) štrukljev. Med izredno močno konkurenco je bil projekt spomladi letos končno odobren in potrjen, česar smo se izredno razveselili in potrdili dejstvo, da je naša skupna gastronomska dediščina izrednega pomena. V sklopu projekta bomo organizirali 5 dogodkov, in sicer:

  • strokovno konferenco na temo gastronomskega turizma in vpeljave kulturne dediščine v turistično ponudbo, ki bo potekala 26.11.2025 v Novem mestu,
  • 4 kuharske delavnice (izmenjave), na katerih se bodo skupaj slovenski in hrvaški udeleženci učili priprave dolenjskih in zagorskih štrukljev in si pri tem izmenjavali znanje.

Naziv projekta: Slovenski in hrvaški štruklji – kulturna dediščina v turistični ponudbi

Vrednost projekta: 19.200,00 €

Sofinanciranje ESRR sredstva: 15.360,00 €

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 28. 2. 2026

Projektni partnerji: 

Zavod za kulinariko in turizem Dobrote Dolenjske


Općina Radoboj


Vsaka vas, kraj, dolina, območje, regija ima svoje specifične lokalne naravne in kulturne posebnosti, ki ji dajejo svojstven pečat. Kulinarika (in gastronomija) je zagotovo kulturna posebnost in tematika, ki je širše zanimiva, tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi še posebej obiskovalcem in turistom, ki želijo skozi lokalne jedi in okuse spoznati in doživeti regijo. In lokalne kulinarične posebnosti, katerih tradicija je več stoletna, se ne začnejo in končajo z mejo občine, statistične regije ali države, ker so recepture in jedi starejše od upravnih meja in so rezultat skupne tradicije, zgodovine in lokalnih danosti. Ena takih jedi, ki povezuje slovensko in hrvaško kulinariko so zagotovo ŠTRUKLJI, ki so značilni za območje skoraj celotne Slovenije, še posebej Dolenjske, in hrvaško Zagorje.

Ključni zaznani izziv programskega območja je, da kljub temu, da delimo skupno gastronomsko dediščino, nas (prebivalce območja na slovenski in hrvaški strani) le-ta večkrat razdvaja in vodi v konflikt v smislu tekmovanja, čigavi štruklji pravzaprav so, saj jim želimo na vsak način pripisati neko nacionalno značko. A dejstvo je, da živimo na majhnem območju, ki je bilo večino zgodovine znotraj ene države, zato je logično, da si delimo tudi gastronomsko dediščino. S projektom “Naši štruklji” želimo na programskem območju namesto rivalstva vzpostaviti sodelovanje in razumevanje skupne gastronomske dediščine, da jo bomo znali interpretirati, promovirati in ohranjati pri življenju prav vsi deležniki, in to tako v teoriji kot v praksi. Zaradi kompleksnosti vsebine, ki jo s projektom naslavljamo, smo se odločili, da z različnimi dogodki naslovimo različne ciljne skupine (od splošne javnosti do strokovnjakov, delavcev v turizmu, ponudnikov, gostincev itd.) in zajamemo celotno verigo, ki igra ključno vlogo v ohranjanju te naše gastronomske posebnosti z dolgo tradicijo.

Štruklji so hrvaška tradicionalna zagorska jed, ki je uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine, medtem ko so štruklji v Sloveniji v samem vrhu slovenske in dolenjske kulinarične piramide in ena izmed 10 izbranih najbolj reprezentativnih slovenskih jedi, za katero je bil prvi recept zapisan že v 16. stoletju. Kljub temu Slovenci zelo malo vemo o zagorskih štrukljih in Hrvatje zelo malo vedo o dolenjskih štrukljih. Kakšne so podobnosti naših štrukljev, v čem se razlikujejo po pripravi, sestavinah, postrežbi? Kako jih promoviramo in vključujemo v turistično ponudbo naše regije? Kakšno vlogo igrajo štruklji pri promociji naše kulturne (gastronomske) dediščine? Ali jih in kako jih gostinski ponudniki vključujejo v svoje menije? Ali štruklje dandanes ljudje sploh še pripravljajo doma? Na vsa ta vprašanja želimo odgovoriti v sklopu projekta, splošno javnost in turistične ponudnike, organizacije, delavce v turizmu izobraziti o naši nesnovni kulturni dediščini, da jo bomo vsi poznali, razumeli in jo tudi pravilno interpretirali. Na tak način bomo pripomogli k promociji naših štrukljev, izmenjavi dobrih praks, znanja in veščin obeh regij ter ohranjanju naše skupne nesnovne kulturne dediščine.

Številke kažejo, da je gastronomski turizem v porastu, vse več ljudi zanima lokalna kulinarična dediščina, okusi, posebnosti, specialitete. Zato je cilj projekta, da tudi skozi promocijo slovenskih in hrvaških štrukljev širimo zavedanje in pomembnost kulturne (gastronomske) dediščine pri razvoju turistične ponudbe območja, tako pri lokalnem prebivalstvu, ki je “odgovorno”, da neka jed oz. naša kulturna dediščina sploh živi, kot tudi pri turističnih ponudnikih, ki so tisti, ki to kulturno dediščino predstavljajo svetu, to je obiskovalcem, turistom. Zato je ključnega pomena, da vse deležnike, tako lokalno prebivalstvo kot turistične ponudnike in delavce v turizmu, opolnomočimo in jim posredujemo nova strokovna znanja, ki bodo zagotovila, da celotna veriga svoje delo opravlja kakovostno ter da se vzpostavi slovensko-hrvaška povezava za promocijo štrukljev, ki na območju naših regij še ne obstaja.

Za dosego teh ciljev bomo organizirali strokovno konferenco, ki bo namenjena turističnim ponudnikom, delavcem v turizmu, turističnim vodnikom, informatorjem, gostincem pa tudi odločevalcem na regionalni ravni iz obeh držav. V sklopu konference bomo organizirali strokovna predavanja predavateljev iz obeh držav za pridobitev novih znanj na področju gastronomskega turizma, nesnovne kulturne dediščine in izmenjavo novih znanj, izkušenj. Poleg tega pa bomo organizirali še 4 praktične kuharske delavnice, ki bodo namenjena splošni javnosti (mladim in odraslim) za izmenjavo praktičnih izkušenj izdelave slovenskih in hrvaških štrukljev. Skozi delavnice bomo opolnomočili prebivalstvo v smislu poznavanja gastronomske dediščine in še posebej priprave štrukljev, saj se lahko dediščina ohranja le na tak način.

Tako ne bodo štruklji več slovenski ali hrvaški, temveč naši! Z vsemi svojimi podobnostmi in razlikami.


http://www.si-hr.eu/2127/sl/projects/